Naravno in “naravno”

_green_earthMoto, da bi živeli čimbolj naravno, je v zadnjih letih postal pravi trend. S tem ni čisto nič narobe, dokler naravno ne prihaja iz tetrapakov, ličnih plastičnih embalaž  in epruvet – to je namreč popolna blamaža naravnega. Naravno je tisto, kar prihaja neposredno iz narave in je –  kolikor se le da -nepredelano. In nenazadnje, naravno je nekaj, kar je tudi lokalno. Ličijev sok je sicer dober za umret, a ko pomislimo, koliko kilometrov ima sadež za seboj, da je bil obran še zelen in je zorel na poti v predelavo, se ta idilična slika o 100% naravnem ter obilici vitaminov, izkrivi.

Popolna vrnitev k naravi je zaradi sodobnega načina življenja nemogoča (razen če to postane način življenja) in sami si verjetno ne bomo pripravljali naravnih mil, šamponov, krem in tonikov za obraz,  bomo pa v domači kuhinji našli marsikaj s čimer lahko nadomestimo nakup iz “naravne” trgovine.  Tako bomo privarčevali nekaj denarja pa tudi bolj prepričani bomo  v  to, da je izdelek, ki ga uporabljamo 100% naraven in ne zgolj “naraven”.

Spodaj je naštetih le nekaj primerjav med narvnim in “naravnim” – zgolj kaplja v morje.  A s tem prispevkom vas želimo zgolj ozavestiti. Naravni recpeti za 100 in eno uporabo sledijo.

Naravni sok je sveže iztisnjen sok in ne sok iz tetrapaka, ki se prodaja pod sloganom “100% naravni sok”.   

  • pomaranča+ingver = visoka doza C vitamina za zimske dni
  • korenček+jabolka = osnovni sadno-zelenjavni napitek, ki nam za pripravo vzame max. 10 min

Naravni piling je piling, ki si ga lahko pripravimo z različnimi sestavinami iz domače kuhinje in je neprimerno boljši in manj agresiven kot tisti “naravni” iz kozmetične trgovine (pa tudi cenejši).

  • sol+olivno olje – odličen piling za kožo (če imate mastno kožo dodajte manj olja, če imate suho kožo ga dodajte več)
  • ostanek esspreso kave – super piling za napeto kožo

Naravna čistila? Če si upate, spijte dcl vašega “naravnega” univerzalnega čistila. 

  • voda+jabolčni kis = čisti vodni kamen, mikrovalne pečice, pečice, stekla, ploščice….

In še ena stvar, ki je nikakor ne razumem: kupovanje fiziološke raztopine /saj ne, da tisti iz lekarne ni naraven, a zakaj fiziološko raztopino kupovali, ko pa je priprava bolj enostavna kot kuhanje turške kave?/.

  • 1l navadne vode+9g soli=fiziološka raztopina (vodo in sol prekuhamo, počakamo da se ohladi)

Ko boste naslednjič stopili v trgovino po naraven sok/čistilo/kremo se vprašajte, koliko je to zares res. Ali pa preberite deklaracijo.

Bombaž je lahko tudi škodljiv!

Bombaž, pripravljen za nabiranje (Foto: Wikipedija)

Oblačila iz bombaža tkemo že na tisoče let; v Babilonu so ga imenovali belo zlato in še danes se z njim lahko trguje na borzah. Nič ni čudnega, da je bombaž še danes najpomembnejša svetovni tekstilni proizvod. Gojijo ga na vseh petih celinah, v pridelavi pa še vedno prednjači Kitajska, kot najboljši pa še vedno velja egipčanski bombaž (Mako).

Kako pa iz bombaža pridobimo tekstilna vlakna? Ko je plod rastline zrel, se odpre in iz njega pogleda bela snov. Kosmič  bombaža je sestavljen iz različno dolgih nitk (9mm do 60mm), v enem plodu jih je skupaj kar med 10.000 in 15.000.!Kvaliteta bombaža je odvisna od dolžine in trdnosti  niti, a pozor: višja kakovost bombaža se doseže z ročnim nabiranjem, saj nabiralci obirajo samo dovolj zrele plodove, medtem ko je pri strojnem nabiranju potrebno povzročiti venenje plodov z različnimi kemikalijami – to pa povzroči tudi različne poškodbe vlaken.

Bombaž je najbolj pogosto uporabljen v tekstilni industriji: poznamo tako sukance iz bombaža kot prte, prtičke, plenice, brisače in ostale higienske proizvode, saj je bombaž primeren za kuhanje v pralnem stroju (dezinfekcija), a uporablja se ga za  tudi za izdelovanje tehničnih izdelkov, prideluje se tudi olje in moka za krmljenje živine.

AMPAK: pridelava bombaža je lahko tudi škodljiva za okolje (pa tudi za ljudi) zaradi velike porabe vode, pesticidov in gnojil.

Ročno nabiranje bombaža ne poškoduje! (Foto: Wikipedia)

Ko se odločate za nakup bombažne majice, posteljnine  ali drugih izdelkov, ki so v stiku s kožo, se odločite za nakup organskega bombaža, saj boste le tako izkoristili vse pozitivne lastnosti te tkanine. Organski bombaž je pridelan brez pesticidov in herbicidov, barvan je samo z barvami, ki ne vsebujejo težkih kovin!  Je bolj obstojen in ker ni kemično obdelan, ima močnejša vlakna.

Pridelava organskega bombaža je neškodljiva okolju od začetka sejanja do končnega proizvoda. In samo tako lahko izkoristite vse pozitivne lastnosti bombaža:

  • dobro vpija vlago
  • zračen in lahek
  • primeren za alergike