Naravno in “naravno”

_green_earthMoto, da bi živeli čimbolj naravno, je v zadnjih letih postal pravi trend. S tem ni čisto nič narobe, dokler naravno ne prihaja iz tetrapakov, ličnih plastičnih embalaž  in epruvet – to je namreč popolna blamaža naravnega. Naravno je tisto, kar prihaja neposredno iz narave in je –  kolikor se le da -nepredelano. In nenazadnje, naravno je nekaj, kar je tudi lokalno. Ličijev sok je sicer dober za umret, a ko pomislimo, koliko kilometrov ima sadež za seboj, da je bil obran še zelen in je zorel na poti v predelavo, se ta idilična slika o 100% naravnem ter obilici vitaminov, izkrivi.

Popolna vrnitev k naravi je zaradi sodobnega načina življenja nemogoča (razen če to postane način življenja) in sami si verjetno ne bomo pripravljali naravnih mil, šamponov, krem in tonikov za obraz,  bomo pa v domači kuhinji našli marsikaj s čimer lahko nadomestimo nakup iz “naravne” trgovine.  Tako bomo privarčevali nekaj denarja pa tudi bolj prepričani bomo  v  to, da je izdelek, ki ga uporabljamo 100% naraven in ne zgolj “naraven”.

Spodaj je naštetih le nekaj primerjav med narvnim in “naravnim” – zgolj kaplja v morje.  A s tem prispevkom vas želimo zgolj ozavestiti. Naravni recpeti za 100 in eno uporabo sledijo.

Naravni sok je sveže iztisnjen sok in ne sok iz tetrapaka, ki se prodaja pod sloganom “100% naravni sok”.   

  • pomaranča+ingver = visoka doza C vitamina za zimske dni
  • korenček+jabolka = osnovni sadno-zelenjavni napitek, ki nam za pripravo vzame max. 10 min

Naravni piling je piling, ki si ga lahko pripravimo z različnimi sestavinami iz domače kuhinje in je neprimerno boljši in manj agresiven kot tisti “naravni” iz kozmetične trgovine (pa tudi cenejši).

  • sol+olivno olje – odličen piling za kožo (če imate mastno kožo dodajte manj olja, če imate suho kožo ga dodajte več)
  • ostanek esspreso kave – super piling za napeto kožo

Naravna čistila? Če si upate, spijte dcl vašega “naravnega” univerzalnega čistila. 

  • voda+jabolčni kis = čisti vodni kamen, mikrovalne pečice, pečice, stekla, ploščice….

In še ena stvar, ki je nikakor ne razumem: kupovanje fiziološke raztopine /saj ne, da tisti iz lekarne ni naraven, a zakaj fiziološko raztopino kupovali, ko pa je priprava bolj enostavna kot kuhanje turške kave?/.

  • 1l navadne vode+9g soli=fiziološka raztopina (vodo in sol prekuhamo, počakamo da se ohladi)

Ko boste naslednjič stopili v trgovino po naraven sok/čistilo/kremo se vprašajte, koliko je to zares res. Ali pa preberite deklaracijo.

Odličen in hiter pirin kruh

Pirin kruh

Slika je simbolična.

Enostaven kruh, ki ga ni potrebno vzhajati ali mesiti. Uspeh je zagotovljen!

0,5 kg pirine moke

1 vrečka suhega kvasa

1 čajna žlička soli

o,5 l vode

1 jedilna žlica olivnega olja

maslo/olje za pekač

Testa ni potrebno mesiti.

V posodi zmešamo vse sestavine, pekač namastimo in vanj položimo testo in postavimo v hladno (!) pečico. Vse skupaj pečemo približno 1 uro na 200 stopinj Celzija. Ko je kruh pečen doni votlo in odstopi od sten pekača.

Pa dober tek!

Delujmo lokalno!

Božično-novoletne akcije so že v polnem teku,  december pa se sploh še ni začel. “Največji krščanski praznik”, božič, je zadnja leta samo še največji potrošniški praznik, zadnji dnevi decembra pa so dnevi prenajedanja – temu sledijo januarski oglasi z Activio in kupom drugih prehranskih dopolnil, ki vam bodo pomagali izgubiti odvečne kilograme, pridobljene med prazniki – in potrošniški krog je sklenjen.

Decembrsko norijo se da preživeti čisto enostavno – jo ignoriraš in ne greš v Muellerja :)

Zadnje čase kroži po Facebooku zanimiv sestavek, ki spodbuja ljudi k nakupovanju lokalnih izdelkov…

Ideja za letošnji veseli december: Kupite vse potrebno od majhnih
lokalnih podjetij in samozaposlenih in konec koncev kmetov!

Npr. od vašega soseda, ki prodaja preko spleta, od sosede, ki izdeluje
nakit, od lokalnega peka, ki peče žemljice, piškotke ali ima na polici
doma narejeno čokolado.

Pojdite do tiste stojnice, ki stoji pred marketom, pojdite v kafič ali

salon, ki ga vodi samozaposlen…

Hrano- krompir, purana ipd. dobite pri vašem kmetu, poiščite ga!

Bistvo vsega pa je, da gre denar individualistom in ne multinacionalkam.

Vsi ti “lokalni” bodo imeli lepši veseli december!

Naj ne bo to samo decembra, ampak naj “lokalno” postane vodilo pri vašem nakupovanju skozi vse leto. Skoraj utopično je pomisliti, da od danes naprej ne boste imeli doma več izdelka, ki ni “made in China”, vendar lahko že z majhnimi nakupi pri lokalnih izdelovalcih naredite nekaj dobrega za našo skupnost.
obiščite Artish
suho robo kupujte pri prodajalcih s suho robo
podarite sexy komplet spodnjega perila slovenskih proizvajalcev
kupujte v manjših trgovinah in ne v mednarodnih korporacijah
izdelajte si hlače po meri pri šivilji za sosednjim vogalom
sprehodite se po mestu in oprezajte za unikatnimi igračami za vašega otroka
(in ne nasedajte tujim korporacijam ki pravijo, da uporabljajo slovenske proizvode)
Če ste že ready steady za shopping, potem naj bo ta vsaj slovenski.

 

China Free

Da ne bo pomote – to ni aktivistični prispevek. Ali pa – odvisno, kako ga berete.

Navodila za branje:

Najprej odprite omaro z oblačili. Izločite vse kar ni Made in China.

Pojdite v dnevno sobo. Izločite vse kar ni Made in China.

Odprite torbico. Izločite vse kar ni Made in China….

 

Nadaljujte dokler ne izločite vsega, kar ni Made in China. Ostalo vam bo bore malo stvari.

Poceni delovna sila na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu in podobnim “Made in…” je privedla do podcenitve izdelkov. Zakaj bi kupil mizo pri lokalnem mizarju (če je tako drag), ko pa jo v Ikei lahko dobiš za 5 EVR? Zakaj bi kupil Murin plašč, ko pa ga lahko v Bershki dobiš za tretjino cene? V koraku s poceni delovno silo gre tudi izkoriščanje na debelo – vse zato, da končni zahodni potrošnik dobi poceni majico – podceno.

Zato se v ZDA (pa verjetno tudi v Evropi) v zadnjem času pojavlja oznaka China free, ki pomeni, da produkt v nobeni fazi nastajanja ni videl Kitajske ali podobnih držav.

Zdaj si mislite, da kot posameznik ne morete na to vplivati in prav imate.  Lahko pa ozavestite ta del kapitalistične/ potrošniške agonije in delujete lokalno.

Moj primer:

  • Ajdove in pirine luščine vedno kupujem direkt od kmeta – ne naročam ukrajinskih luščin, čeprav bi me prišle ceneje.
  • Bombaž kupujem lokalno in vedno pazim, da je v procesu tkanja čim manj obdelan – lahko bi ga naročila s Kitajske za smešne denarje
  • Cvirne in zadrge dobim pri lokalnem ponudniku, čeprav je zadrge (skoraj) nemogoče dobiti od lokalnega ponudnika
  • itd.

 

Deluj  in podpiraj lokalno ali pa se ne pritoževati, ko boš naslednjič tvojo H&M majico moral zavreči po enkratni uporabi! Nenazadnje je tudi ena izmed poti iz recesije podpiranje lokalnega gospodarstva ( to ni Mercator!), temveč najbližji kmet, najbližja šivilja ali manjša živilska trgovina tik za vogalom.

 

Za boljši spanec: ajdove ali pirine luščine?

Pira na polju (Foto: Wikipedia)

Veliko smo že blogali o ajdovih luščinah, medtem ko je bilo o pirinih bolj malo govora.

Prvi  zapisi o piri so stari že okoli 9000 let, čeprav nekateri arheologi trdijo, da je pira v uporabi že več kot  10000 let. Tisočletje gor ali dol, pira je ena izmed bolj zdravih žitaric, ki so jo po obdobju mirovanja pred desetletji ponovno odkrili ekološki kmetovalci. Pira je bogata z beljakovinami, aminokislinami  ter B2 vitaminom.

Tako kot ajda je tudi pira vsestransko uporabno živilo; cenjena je v kulinariki, raziskave celo kažejo, da  ljudje, ki trpijo za celiakijo niso pokazali občutljivosti na pirin gluten (če ste bolnik s celiakijo se pred uživanjem pire posvetujete s strokovnjakom). Zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi je zelo cenjena pirina moka, ki lahko brez težav nadomesti navadno, belo moko. Pri vegetarijancih in veganih so zelo priljubljeni pirini polpeti, odlično se tudi prileže v lahkih solatah.

Med stranskimi produkti pire je med pletarji zelo cenjena in iskana pirina slama saj je trpežna a hkrati dovolj prožna. V Nemčiji celo izdelujejo pirino pivo!

Pirine luščine so lažje kot ajdove. (Foto: vzglavnik.eu)Kaj pa so bistvene razlike med adjovimi in pirinimi luščinami?

  1. Po izgledu spominjajo na slamo
  2. Pirine luščine vsebujejo kristale kremenčeve kisline, ki imajo na telo podoben učinek kot zdravilna glina
  3. Pirine luščine niso primerne za astmatike alergike na seno – pri ajdovih luščinah se težave ne zaznavajo,  je pa vseeno priporočljivo, da se pred nakupom posvetujete s strokovnjakom
  4.        Pirine luščine so lažje kot ajdove, posledično tudi manj obstojne

Ajdove luščine si oglejte tukaj.

 

Foto: vzglavnik.eu

QLsreda: narastek iz ajdove kaše

Prejšnjo sredo smo pekli palačinke iz ajdove moke, danes bomo za kosilo jedli super narastek iz ajdove  kaše.

SESTAVINE:
250 g ajdove kaše

250 g šampinjonov (ali katerih drugih gob)
2 jajci
3-4 jušne  žlice kisle smetane
100 g skute
sol
2 stroka česna
začimbe po okusu (drobnjak, poper, majaron…)

POSTOPEK

V slani vodi skuhamo kašo in pustimo, da se ohladi.
Na olivnem olju rahlo prepražimo šampinjone.
Skupaj zmešamo jajca, kislo smetano, skuto, česen in ostale začimbe ter premešamo.  Tej zmesi nato dodamo ohlajeno ajdovo kašo in šampinjone. Zmes stresemo v nizek pekač. V segreti pečici nato pečemo približno 30min  do 40 min na 180 stopinj.

Dober tek!